V petek, 14.10.2005 smo imeli slavnostno predajo donacijskega čeka ter naše zahvale v prijetni Ljubljanski Oštariji pr'Noni s predstavniki Škotskih nogometnih navijačev Tartan Army Sunshine Appeal.
Srečanje je bilo predvsem poučno, saj smo se naučili precej novega o Škotskih običajih, tradiciji, zgodovini, pokrajini, vremenskih in socialnih razmerah…
Lahko pošteno rečemo, da so si tudi Škoti kot vsi ljudje zelo različni, še posebej je pr njih zelo pomembno iz katerega predela Škotske prihajajo, pripadniki katere družine so… npr. njihovi tradicionalni kilti izhajajo iz družinske pripadnosti, vsaka družina ima svoj vzorec blaga in model krila, tako, da ločijo npr., kdo pripada družini Wilson, Andersen… zelo zanimivo je, da tudi tujci lahko kupijo kilt pripadnosti glede na priimek, ki ga nosiš ( poiščejo največji približek in te dajo v neko družinsko vejo).
Tudi pri njih socialne razmere niso rožnate, še posebej na Severu, kjer ni zadosti služb družine že male otroke navajajo na potovanja, zato, da otrokom, ko odrastejo ni težko zapustiti doma. Za to ponavadi poskrbi oče. Mnogo žena je neporočenih in mnogo družin razdrtih ( ločitve so zelo pogoste). Njihovo nerazumevanje z Angleži sega že daleč nazaj, predvsem delajo Škoti na tem, da bi bili enkrat samostojna država ( pravijo, da zbirajo pogum!).
Kljub temu, da je pri nas že pošteno mraz glede na to, da imamo mnogi radi višje temperature, je bil obisk zanje v tem času kot poletne počitnice. Kljub vsemu ne prenesejo velikih nihanj med nočjo in dnevom, ki so pri nas običajna. Pri njih v vsem letu niha temperatura med 5 pozimi in max. 20 stopinj poleti. Pozimi nimajo mraza, le na S je bolj vetrovno in to da občutek hladu. Pr' Noni, kjer so glede na zunanje temperature zvečer že zakurili, jim je bilo tako vroče, da so se hodili ven hladit, še posebej otroci, ki so bili v naše veliko veselje tudi prisotni na srečanju
Zanimivost je tudi, da imajo poleg kilta ( in seveda majic s kratkimi rokavi – mi smo prišli skoraj da v bundah), kot tradicionalno nošo tudi črno kapo, na katero zbira vsak posameznik, tudi otrok svoje značke držav in tekem, na katerih je bil prisoten. In to zgleda zelo lepo in domiselno ( eden izmed njih je večer pred našim srečanjem vse svoje značke zamenjal v lokalu za pivo, zato je na srečanje prišel s črno kapo brez značk, katere ni nosil na glavi).
Poleg denarja oz. čeka, so nam prinesli tudi igrače in čokolade za otroke ter priponke v spomin na srečanje z njimi na katerih piše I'VE MEET THE TARTAN ARMY.
Na Škotskem ima Tartan Army svoj muzej, kjer bodo razobesili kar smo mi podarili njim – Zahvalo v imenu naše ustanove, otroško sliko drevesa v steklu, majice in puloverje v njihovi modri barvi z našim fantkom spredaj, nazivom zadaj in poudarjeno, da smo iz Slovenije.
Povabili so nas na Škotsko v bližnji prihodnosti na ogled muzeja, izrazili so svoje simpatije do Slovenije in Slovencev in po šestih urah srečanja, ki so zelo hitro minile smo se z obljubo, da se zopet srečamo poslovili.
V soboto so si ogledali še našo Gorenjsko, katera se jim je zdela čudovita, v nedeljo ob 14 uri pa so odleteli proti Nemčiji iz Brniškega letališča.
Srečno in dobrodošli drugo leto (so obljubili, da se vrnejo, saj ena izmed naših glavnih kontaktnih oseb zaradi smrti očeta ni mogla priti)!
