Letošnjo jesen smo med nekaterimi dijaki in šolarji skupaj z učitelji in profesorji naredili anonimno anketo na temo revščine med sovrstniki.
Dijaki in učenci, ki so to želeli, so napisali kratke zgodbice oz. svoja razmišljanja o odnosih, revščini, denarju, bolezni, neenakosti med sovrstniki,… in jih anonimno oddali naši Ustanovi.
Na kratko vam predstavljamo le nekaj izmed več kot tristo prejetih mnenj, ostale pa bomo še analizirali in naknadno predstavili z ugotovitvami. Misli smo nekoliko lektorirali. Imena smo spremenili.
Hudo mi je, ko gledam otroke, ki imajo staro in skromno obutev, oblačila, nimajo za hrano, izlete, pijačo... Hudo mi je, da to doživljam in moram to sprejeti kot nekaj normalnega. Ni mi všeč, ker sem moral priti do spoznanja, da nas ločuje prav denar in nam omejuje enakost. Sklenil sem, da se iz njih ne bom nikoli norčeval ter, da bom storil kar bom znal in bom lahko, da bodo mogoče srečni prav zaradi mene tudi revni. ( Žan )
Jaz sem Nik in živim v eni kot pravijo redkih povprečnih družin. Moti me, da se nekateri otroci nosijo, se delajo bogatejše in pomembnejše od drugih, da mislijo, da so najboljši. Namesto, da bi pomagali revnim, jim nagajajo, jih ponižujejo! In se smejijo in norčujejo na račun drugih. Jaz sem v svoji družini srečen in rad hodim tudi v šolo! Sploh si ne znam predstavljati, kako bi se družil s takimi, ki so nad drugimi. V mojem razredu ni nihče takšen, ne bogat in ne izstopajoč. Najbolj srečen sem, ko sem zdrav, ko dobim dobro oceno, ko osrečim prijatelja. Jaz sem vedno srečen! Bojim se revščine in nočem biti premožen. Bogastvo pa ni le denar ampak tudi sreča. Ga ni denarja, ki bi ga zamenjal za prijateljstvo, kjer sem lahko sproščen. Mislim, da bogati revnim, kot revni bogatim zavidajo, saj je morda pri revnih doma več ljubezni in čustev, vsaj tako jaz doživljam take prijatelje, pri bogatih pa je več dobrin in vidim, da si prijatelji, ki so revni bolj želijo imeti veliko denarja, kot jaz. Zato je revnim otrokom potrebno pomagati, da ne bodo vsak dan obremenjeni z denarjem in dobrinami, saj so včasih prav pohlepni, ker bi radi imeli dovolj za človeka vredno življenje, bogatim pa moramo pomagati z veliko ljubezni. (Nik)
Ime mi je Alja. Doma sem s kmetije. Letos sva z bratom dobila vsak svojo sobo. Kako vesela sem tega, saj ni vse za bratove oči in ušesa. Brat pomaga očetu, ampak čez zimo je pa računalniški freak. Skoz v sobi. Starša sta lahko dobila kredit, ampak na morje pa nismo mogli iti skupaj. Šla sem s kolonijo in lepo je bilo, ampak mislila sem le na očka in mamico. Nič mi sicer ne manjka, ne oblačil, ne igrač, tudi lep vrt imamo, živimo v naravi, kjer si lahko privoščim dolge sprehode in vidim mnogo živali. Sem srečna, saj ne potrebujem bogastva, le ljubezen in mogoče malo več družine. Poznam tudi manj srečne otroke in z veseljem bi z njimi delila del tega, kar imam. (Alja)
Sem Sara, sem zdrava, iz velike lepe hiše s parcelo in vrtom. Je to merilo višjega položaja? Lepa hiša, lep avto, nova oblačila, modna obutev, nakit ali morda izleti, potovanja, vplivni starši ali sorodniki, ki držijo skupaj? Verjetno je, kajti moja družina na morje potuje celo z letalom. Z avtom obiskujemo daljne sorodnike, do katerih brez denarja ne bi mogli. Vedno jim nesemo darila. Rada obdarujem. Oblečena sem v lepa, kvalitetna, nova in draga oblačila, ki jih mnogi sovrstniki nimajo. Srečna sem, da jih imam, a včasih mi je nelagodno. Tudi obutev imam modno, kvalitetno in novo in se mi čisto prilega. Sovrstniki so vse bolj pogosto v rabljenih, umazanih, raztrganih čevljih, teniskah, ki niso znane znamke in v ponošenih, starinskih oblačilih in se mi včasih tudi smilijo. Jem zelo dobre stvari, ki jih nikoli ne manjka. Mami veliko peče in kuha in jemlje tudi presno, zdravo hrano, pa olja in veliko zdravih stvari od lanenega semena do suhega sadja, oreščkov… Vse večkrat pomislim na tiste, ki morda jejo celo hrano iz smetnjakov, katero zavržejo le premožni in ne-verni ljudje. Mi jo vsaj pojemo. Imam veliko sobo v kateri ne manjka miru in vsega, kar potrebujem za učenje ter zabavo. Prav uživam v njej. Božiček mi vedno prinese darilo, ki si ga zaželim sama. Na vrtu imam svojo gugalnico in veliko sadnih dreves, imam kolo, rolerje, board, smuči, z očijem greva na tenis ali golf. Res imam bogastvo, ki ga znam ceniti, saj vidim veliko revnih otrok v razredu. Na šoli, v dejavnostih, kamor hodim pa jih ni. Verjetno nimajo denarja. Ko bi imeli vsaj nekaj več kot imajo tudi drugi. Želim si globoko iz srca, da bi imeli najstniki vse, kar imam jaz. Saj ni preveč, ti pa omogoča lepo otroštvo in prihodnost, v kateri imaš veliko možnosti.
Sploh se ne počutim dobro, ko gledam revščino. Nisem nič kriva, ampak mi je nelagodno. Želim si, da bi šli vsi otroci in mladi lahko na morje z družino in kamor si želijo, ali pa s prijatelji, ko so večji. Želim si, da bi imeli svoje lepe sobe, da bi jim starši lahko privoščili vse, kar potrebujejo. Želim si, da bi njihovim staršem in njim ljudje pomagali, da bi postali srečni, kot sem jaz. (Sara)
Moje ime je Jan. Živim v srečni družini, kjer mi je udobno in lepo. Ne morem pomisliti, kaj bi bilo, če bi bili revni. Hudo mi je, ker tudi pri nas otroci živijo v pomanjkanju in tudi v nasilju. Z družino lahko obiščem veliko lepih krajev, ki jih takšni otroci morda ne bodo nikoli videli. Za moj rojstni dan lahko povabim prijatelje na zabavo in dobim veliko daril. Če ne bi mogel praznovati rojstnega dne, bi bil žalosten! Veselim se obiskov, saj lahko odpotujemo na obiske in jih prejemamo brez sramu in vedno imamo kaj za ponuditi in podariti.
Lahko se zdravo prehranjujem in me starša pri tem tudi razvajata. Lahko obiskujem različne športne aktivnosti. Mnogi otroci ne morejo početi tistega, kar bi zmogli in si zelo želijo. Zato si želim, da bi vsi otroci pri nas imeli dovolj denarja, da bi živeli zdravo, srečno in počeli, kar si zelo želijo. (Jan )