Pismo Božičku (sreča je...)
Sva Ana in Monika, dve sestrici in danes imava posebno željo zate. Tega decemberskega večera skrivaj piševa na majhnem lističku svojo željo dobremu možu...
Dragi Božiček!
Hudo nama je zbolela babica, mami in ati pa se ločujeta, ker sta se zelo sprla. Z Moniko sva zelo žalostni, zato si želiva najbolj na svetu kančka sreče za vse. želiva si, da babica srečno preboli bolezen in, da bi se mamica in očka pobotala in spet zaživela skupaj, ker imava zelo radi našo družino.
Če si zares pravi Božiček, nama boš željo zagotovo izpolnil.
Lepo te prosiva in se ti lepo zahvaljujeva,
Ana in Monika
Pismo sta sestrici zgibali v letalo in ga čez okno zalučali v ulico. Še dobro, da ni bilo snega, sicer bi se pismo lahko zmočilo in se ne bi nič razbralo iz njega. Čarobni Božiček je pismo dobil. Palček Miha je pomagal Božičkove vreče napolniti s smehom, veseljem, zdravjem, ljubeznijo in srečo. Te posebne pošiljke je poslal po svetu otrokom in njihovim družinam. Ana in Monika sta pošiljko nestrpno čakali in nekega Božičnega dne, sta pričakali srečo. Ta je skupaj z ostalimi prijatelji, veseljem, ljubeznijo...zavladala v njihovi in mnogih družinah po svetu. Mamica in očka sta zaljubljena čakala ob drevescu, da se Monika in Ana lenobno primajeta iz postelj.
Babica je zdrava pripravljala Božični zajtrk in pečenko za Božično kosilo. Sestrici sta dobili darilo, izpolnjeno željo. Drugega nista želeli, zato sta darila očija, mamice in babice z družno še isti dan odnesli otrokom, ki niso imeli zdravja, da si bodo lažje krajšali čas v dolgočasnih dneh, ko zaradi bolezni nikamor ne morejo.
Ana in Monika sta stricu Božičku iz vsega srca hvaležni, ker je uslišal njuni želji in obljubili sta, da bosta zelo pridni, da se mu oddolžita.
Teja, 10 let.