Nekoč, v zasneženi deželi, kjer so gozdovi dišali po smrekovih iglicah in so se reke iskrile v mesečini, je živela deklica po imenu Mila. Njeno ime je pomenilo "draga", v njenem življenju so bile zadnje mesece redke stvari dragocene – razen njene pogumne duše. Mila je bila hudo bolna in večino dni preživela v bolnišnici, kjer so zvezde ostajale le zgodbe v knjigah.
Njena mama je sedela ob njeni postelji, medtem ko je zrak dišal po decembru. Njene oči so bile polne skrbi, a njen nasmeh je bil vedno tam – za Milo. Mama ji je zvečer pogosto pripovedovala pravljice, a tistega večera so bili njen glas in srce težki.
Takrat so skozi okno priletela majhna, svetleča bitja – zvezdni prah. Bil je to čarobni dar iz sveta, kjer ljudje še verjamejo v čudeže. Vsak prah je nosil ljubezen, ki so jo podarili ljudje z dobrimi srci.
»Kaj je to?« je vprašala Mila z rahlim glasom.
»To je čarovnija,« je zašepetala mama in stisnila njeno drobno roko. »Ljudje so v tem zvezdnem prahu pustili svoja dobra dejanja, da ti povedo, kako nisi sama. Tvoja dobrobit je v srcih drugih bolj, kot si lahko misliš.«
Prah je začel nežno sijati, osvetljujoč sobo, kot bi bila v njej cela galaksija. Mila je začutila toplino, kot bi jo ovila mehka odeja. »Ampak kaj lahko naredim s tem?«
Mama se je nasmehnila. »Vsakič, ko ti nasmeh prižge iskrico v očeh, se tvoja sreča vrne tistim, ki so podarili prah. Tako v temi vsi najdemo luč in toplino v srcu – ti in oni.«
V tistem trenutku je soba zadišala po cimetu in smrečju. Milo je preplavil občutek miru, njen strah pa se je razpršil. Mama je prvič po dolgem času začutila, da se njeno srce spet ogreva.
Čarobni zvezdni prah je še naprej prihajal – v obliki daril, toplih dejanj, božičnih piškotov in pisem z besedami, ki so krepile vero. Vsako darilo je nosilo sporočilo: »Nisi sama, mi smo tu.«
Za Milo in njeno družino tisti božič ni bil le praznik – bil je čudež. Čudež, ki jim je prinesel novo moč za boj, trenutke miru in občutek, da na tem svetu vedno obstajajo tisti, ki verjamejo vate in jim je mar zate.
Od takrat naprej je Mila vsako noč gledala skozi okno proti zvezdam in šepetala: »Hvala. Hvala, ker ste prinesli čarovnijo in ljubezen v moj svet.«
In tam nekje, v tišini decembrske noči, je nekdo, ki je poslal tisti zvezdni prah, začutil toplino njene hvaležnosti v svojem srcu.
Kajti zvezdni prah, ki ga deliš z drugimi, nikoli ne ugasne – vedno najde tudi pot nazaj k tebi.
USTANOVA - FUNDACIJA ZA POMOČ OTROKOM
Ilirska cesta 2, 4270 Jesenice
SI56 0209 2009 0588 516, NLB d.d.
Koda namena: CHAR
Namen: POMOČ MALIM JUNAKOM
Sklic: SI00 9999
Prikazan je pravilno izpolnjen UPN nalog. Vsi, ki uporabljate mobilno aplikacijo katerekoli Banke, pa lahko "Malim junakom" prispevate svojo donacijo direktno, s skeniranjem Kode QR na izpolnjenem UPN nalogu.
Vsem donatorjem v imenu "Malih junakov" še enkrat iz vsega srca najlepša hvala!
Comments